Test kranjskih klobas: v eni našli aditive, ki tam nimajo kaj iskati

Prvič so bile kranjske klobase omenjene že v 19. stoletju, danes pa sta njeno ime in receptura vključena v evropsko shemo kakovosti, so med drugim zapisali pri ZPS.

V Sloveniji imamo trenutno 14 certificiranih proizvajalcev kranjske klobase. Na testu ZPS so preverili 15 izdelkov, saj eden od proizvajalcev poleg običajne različice ponuja tudi ekološko. Preverili so, ali so med njimi razlike v kakovosti sestavin, hranilni vrednosti in senzoričnih lastnostih, ter poiskali zmagovalca.

Kranjska klobasa mora biti narejena v Sloveniji

Ob tem pri Zvezi potrošnikov Slovenije navajajo, da ima kranjska klobasa zaščiteno ime in oznako zaščitena geografska označba (ZGO). To pomeni, da vsaj en del postopka pridelave ali predelave živila poteka na določenem geografskem območju, katerega ime nosi. Surovine lahko izvirajo tudi z drugih območij, vendar mora imeti izdelek posebne lastnosti ali ugled, ki so tesno povezani z njegovim geografskim poreklom.

"V primeru kranjske klobase to pomeni, da mora biti izdelana na območju Slovenije, po tradicionalnem postopku, opisanem v specifikaciji za kranjsko klobaso, v skladu s Pravilnikom o kranjski klobasi z zaščiteno geografsko označbo (Uradni list RS, št. 29/08)," so še zapisali v organizaciji.

V vseh klobasah uporabljeno kakovostno meso

Pri Zvezi potrošnikov Slovenije so kakovost mesa preverili z analizo aminokisline hidroksiprolin, ki odraža količino vezivnega tkiva v izdelku (kite, kože ipd.). Večja vsebnost vezivnega tkiva pomeni manj kakovostno meso. V vseh klobasah so bile izmerjene vrednosti od 5,6 do 12,2 odstotka, kar kaže, da je bilo uporabljeno kakovostno meso brez presežkov vezivnega tkiva.

Aditiv, ki v klobasi nima kaj iskati

Ob tem navajajo, da dodajanje drugih snovi v kranjsko klobaso – razen tistih, ki so navedene v specifikaciji – ni dovoljeno. "Kljub temu so pri eni odkrili prisotnost polifosfatov (E 452) – aditivov, ki v kranjski klobasi nimajo kaj iskati."

Polifosfati se sicer v živilski industriji uporabljajo kot sredstvo za vezavo vode, izboljšanje čvrstosti mesnih izdelkov in upočasnjevanje oksidacije maščob, zato izdelek deluje bolj sočen in obstojen. V majhnih količinah so naravno prisotni v mesu, a kadar jih je več, to kaže na namerno dodajanje.

Nitritna sol je edini aditiv, ki ga je dovoljeno dodajati v kranjsko klobaso. V analizi so bile ugotovljene vsebnosti pri vseh vzorcih v okviru dovoljenih, zato so vsi prejeli oceno dobro, so še zapisali v Zvezi potrošnikov Slovenije.

Od kod prihaja meso? Tega ne vemo

Navedba porekla mesa ni zakonsko obvezna. Bi pa, glede na to, da gre za slovenski izdelek z zaščiteno geografsko označbo, pričakovali večjo preglednost in jasnost, so zapisali pri ZPS. "Le pet proizvajalcev je navedlo poreklo mesa, in to zgolj z oznako 'EU', kar potrošniku ne omogoča natančne preverbe izvora in hkrati pod vprašaj postavlja resničen lokalni izvor," so dodali v sporočilu, ki povzema ugotovitve testa.

Kot so pojasnili, je senzorično ocenjevanje izvedel panel strokovnjakov za senzorično analizo. "Ocenjevanje je potekalo v skladu s specifikacijo za kranjsko klobaso, ki določa natančna merila senzorične ocene. Strokovnjaki so ocenjevali zunanji videz, videz in barvo prereza, teksturo, vonj in okus. Večina izdelkov se je odrezala dobro ali povprečno, zelo dobro sta bila ocenjena dva."

Se pa cene kranjskih klobas močno razlikujejo, in sicer se gibajo od 8,50 do 29,90 evra na kilogram. Razlika med najcenejšo in najdražjo je 21,40 evra na kilogram.

Cena ni kazalnik kakovosti

Ob tem pa na Zvezi potrošnikov Slovenije še navajajo, da cena ni kazalnik kakovosti, saj sta bila med najbolje ocenjenimi cenovno ugodnejša izdelka.

N1 PODKAST S SUZANO LOVEC: "Lepota seva. Kljub težkim stvarem"